Ravnanje z biološkimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10 in 44/22-ZVO-2), ki gospodinjstvom nalaga ločevanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od ostalih komunalnih odpadkov.

Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tisti, ki ne kompostirajo kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sami, morajo odpadke prepuščati izvajalcu javne službe proti plačilu v namenskem zabojniku. 

Kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, ki nastane v gospodinjstvu je potrebno hraniti ločeno od preostalih odpadkov, tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki, in jih je mogoče hišno kompostirati oz. predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Mešanje kuhinjskih odpadkov in zelenega odpada, ki nastane na vrtu z drugimi komunalnimi odpadki je prepovedano.

Iz spodnjega grafa je razvidno da smo v letu 2023 v občinah UE Šmarje pri Jelšah zbrali 948,57 t biološko razgradljivih odpadkov. Količina zbranih odpadkov se je glede na leto 2022 povečala za 26,91 t. V zbranih količinah biološko razgradljivih odpadkov so upoštevani biorazgradljivi odpadki zbrani v rjavih zabojnikih in pripeljani biorazgradljivi odpadki (trava, listje, zeleni obrez,…) v zbirni center.

Graf: Zbrane količine biološko razgradljivih odpadkov od leta 2015 do 2023

 

PREDNOSTI KOMPOSTIRANJA:

• V primeru, da se uporabniki odločijo za kompostiranje na lastnem vrtu, prevzem in odvoz biorazgradljivih odpadkov ne povzroča dodatnih stroškov.
• Kompost naredi rastline bolj močne, zdrave in odporne proti insektom in boleznim.
• S kompostom se vrnejo zemlji številne hranljive snovi, ki jih s pridelkom odvzemamo.
• Kompostiranje izboljšuje sestavo prsti in omogoča boljše prezračevanje tal. Vse to vpliva na boljšo rodovitnost tal.
• V pomladnih mesecih se zemlja, kateri je bil dodan kompost hitreje segreje.
• Kompost v sušnem obdobju zadržuje vlago v zemlji.
• Prihranimo pri nakupu dodatne zemlje, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
• Odpadki predelani na mestu njihovega izvora pripomorejo k občutnem zmanjšanju odpadkov v našem domu in na odlagališčih ter s tem zmanjšan izpust toplogrednih plinov.

Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati.

 

NAVODILA ZA KOMPOSTIRANJE

 

• 1. IZBIRA MESTA ZA KOMPOSTNIK
• Polsenčna ali senčna lega (v tem primeru ga sonce ne izsušuje ali pregreva).
• Zavarovan pred močnim vetrom.
• Lahko dostopen.

• 2. IZBIRA KOMPOSTNIKA
• Kompaktna izvedba.
• Lesen, plastičen ali betonski.
• Priporočljivo je, da ima kompostnik neposreden stik s tlemi.
• Stranice morajo biti narejene tako, da onemogočajo živalim in insektom dostop do notranjosti kompostnika.
• Stranice kompostnika morajo biti razporejene tako, da so med njimi odprtine, skozi katere kroži zrak.
• Pokrov – v primeru, da kompostirate kuhinjske in vrtne odpadke mora biti vedno nameščen, da preprečuje dostop živalim in zadrži dež, ki bi lahko kompostni kup prepojil z vodo.

• 3. ODLAGANJE BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV NA KOMPOST

Rjavi del kompostnika

So suhi materiali bogati z ogljikom (ogljik bo mikroorganizmom zagotovil dovolj energije za razkroj in absorbiral vlago, če bo le-te v kupu preveč). Če bo v kupu premalo ogljika, bo kup preveč moker. Če bo v kupu premalo ogljika, bo kup preveč moker. Preveč ogljika pa ga bo osušilo in upočasnilo proces razgradnje. Odpadki bogati z ogljikom (rjavi del kompostnika): čajni filtri, kavne usedline, koruzna stebla, kruh, lubje, odsekane veje, ostanki sadja, rjavo odpadlo listje, slama, testenine, žagovina ipd.

Zeleni del kompostnika

So bolj vlažni materiali in bolj bogati z dušikom. Ti dajejo mikroorganizmom vlago in hranljive snovi, ki jo potrebujejo za življenje. Dušik tudi ustvarja primerne pogoje za razmnoževanje teh mikroorganizmov. Premalo dušika bo precej upočasnilo proces, preveč pa ustvarilo amonijak in s tem smrad. Nekateri odpadki bogati z dušikom ostanki hrane, jajčne lupine, pokošena trava (priporočljivo jo je pomešati z rjavimi deli), gnoj rastlinojedih živali ipd.

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje

Jedilno olje, mast, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, žagovina obdelanega lesa, živalski iztrebki mesojedih živali.

 

• 4. PLASTI KOMPOSTNEGA KUPA
• Spodnja plast v stiku z zemljo (zaradi mikroorganizmov in črvov, pronicanje odvečne vode v tla).
• Čisto na dno kompostnika položimo debelo plast zdrobljenih vej.
• Sledi plast odpadkov.
• Na kuhinjske odpadke odložimo plast vrtnih odpadkov (trava, rože, stara zemlja lončnic in lesni pepel).
• Naslednja zelo pomembna plast je sestavljena iz listja, šote, slame, lepenke, lesnega ali preperelega komposta (tako zagotovimo, da se moker material meša s suhim).

• 5. SKRB ZA PREZRAČEVANJE KOMPOSTNIKA
• Ko je hišno kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

• 6. ZRELOST KOMPOSTA
• Ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na gozdno prst.
• Ko se vsi deževniki umaknejo.
• Proces zrelosti traja med 6 in 12 mesecev.

• 7. UPORABNOST KOMPOSTA
• Pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin.
• Za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu.
• Kot dodatek k novemu kompostnemu kupu.

 

ZBIRANJE BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV V RJAVIH ZABOJNIKIH

Uporabimo rjavi zabojnik, katerega dostavo naročimo pri izvajalcu javne službe OKP Rogaška Slatina. Strošek zabojnika je vključen v ceno odvoza biorazgradljivih odpadkov. Vsak zabojnik mora biti vpisan v katastru zabojnikov posameznega odjemnega mesta za odpadke. Vanj odlagamo samo odpadke, ki so primerni tudi za kompostiranje. Zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, …). Kuhinjski odpadki (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnate vrečke v katerih odvržemo odpadke…).

 

PRAVILNO ODLAGANJE ODPADKOV V ZABOJNIK

Biorazgradljive odpadke v zabojnik odlagamo samostojno oz. v biorazgradljivih vrečkah ali v vrečkah iz papirja. Odpadke je prepovedano odlagati v plastičnih vrečkah.

 

URNIK ODVOZA BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV

Zabojnik za biorazgradljive odpadke mora biti na dan odvoza na prevzemnem mestu do 6.00 ure zjutraj. V poletnih mesecih je odvoz biorazgradljivih odpadkov (14. marec – 11. november) 1 x 7 dni in v zimskih mesecih (14. november – 11. marec) 1 x 14 dni. Urnik odvoza odpadkov je dostopen na spletni strani www.okp.si.