FriPMUTCE_December+0000RDecPMUTC_1C_PMPMPM

Vodovod

1. TRDOTA VODE

2. ALI JE POTREBNO VODO MEHČATI?

3. KAKO NASTAJA VODNI KAMEN?

4. ZAKAJ JE PITNA VODA VČASIH BELO OBARVANA?

5. ZAKAJ JE VČASIH PITNA VODA RJAVA?

6. ZAKAJ SO V PITNI VODI USEDLINE PESKA IN VODNEGA KAMNA?

7. KAKO SE KONTROLIRA KAKOVOST PITNE VODE?

8. KAKO ZAŠČITITI VODOMERE PRED ZMRZALJO?

9. V KATERIH PRIMERIH UPRAVLJAVEC PREKINE DOBAVO PITNE VODE

10. PREKINITEV DOBAVE UPORABNIKOM ZARADI PREDVIDENIH ALI
NEPREDVIDENIH DEL UPRAVLJVCA

11. KDAJ JE POTREBNO OBNOVITI VODOVODNI PRIKLJUČEK?

12. PRIPOROČILA LASTNIKOM OBJEKTOV ZA VZDRŽEVANJE HIŠNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA

13. NAVODILO O PREKUHAVANJU VODE

14. ZAKAJ SE VODA DEZINFICIRA – KLORIRA

15. KAKO OZIROMA KDAJ POPISUJEMO VODOMERE?

16. ZAKAJ SE UPORABNIKOM V VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTIH OBRAČUNAVA ŠE RAZLIKA DO GLAVNEGA VODOMERA?

17. ALI LAHKO UPORABNIKI V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH, KI SE OSKRBUJEJO PREKO SKUPNEGA VODOMERA PREJEMAJO SVOJE RAČUNE?

18. KAJ NAREDITI V PRIMERU PREKOMERNE PORABE, OZIROMA PRI PUŠČANJU NA VODOVODNI NAPELJAVI?

19. ZAKAJ PUŠČA VARNOSTNI VENTIL PRI VODNIH GRELCIH (BOJLERJIH)?

20. KJE IN KAKO LAHKO VARČUJEMO Z VODO – KORISTNI NASVETI

21. 10 NASVETOV, KAKO VARČEVATI Z VODO

 



1. TRDOTA VODE

Voda je odlično topilo in ravno zaradi te njene lastnosti popolnoma čiste vode v naravi ni. Vse vode niso enake. Vrsta in količina raztopljenih snovi je odvisna predvsem od področja, kjer voda izvira ter od podlage, preko in skozi katero voda teče, preden jo črpamo do uporabnikov.
Trdoto vode povzročajo kalcijeve in magnezijeve soli v vodi. Skupna trdota predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Kot karbonatno trdoto označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Nekarbonatno trdoto pa predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate - soli obeh omenjenih ionov, ki so v vodi poleg hidrogenkarbonatov še prisotne.
Trdoto vode izražamo kot vsoto množin kalcijevih in magnezijevih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijevega oksida - CaO.
Za merjenje trdote vode uporabljamo več enot, najpogosteje pa jo merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N), pri čemer predstavlja ena nemška stopinja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. Poleg te enote se uporabljajo tudi francoske trdotne stopinje (°F) in milimoli na liter vode (mmol/l).

 



2. ALI JE POTREBNO VODO MEHČATI?

Mehčanje vode je potrebno v posebnih primerih, ko potrebujemo mehkejšo ali popolnoma demineralizirano vodo. Tedaj uporabljamo posebne naprave za mehčanje. Takšne naprave se uporabljajo predvsem za napajanje demi vode za ogrevalne sisteme - kotle, zahtevnejše klimatske naprave, za razne profesionalne gospodinjske aparate (pralne stroje, aparate za pripravo napitkov…).

 



3. KAKO NASTAJA VODNI KAMEN?

S spremembo temperature (segrevanjem) vode se kalcij in magnezij izločata iz vode v obliki vodnega kamna. Temperatura, kjer se prične izločanje vodnega kamna je različna in je odvisna od celotne kemijske sestave vode. Z višanjem temperature odlaganje vodnega kamna strmo narašča.
Tako se na primer pri vodi s trdoto 16 °N pri 40° C izloči 10 mg kalcita/l vode, pri temperaturi 80° C pa preko 130 mg kalcita/l.
Vodni kamen se počasi nabira na stenah cevi, na grelcih in sanitarnih armaturah.

 



4. ZAKAJ JE PITNA VODA VČASIH BELO OBARVANA?

Prepričanje nekaterih ljudi, da je belo obarvana pitna voda, ki jo natočimo v kozarec, posledično obarvana zaradi dodajanja klora v vodo, je zmotno.

Bela obarvanost vode je fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, kadar je pod pritiskom. Ko voda teče iz pipe, se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. To lahko ugotovimo s preprostim načinom, če takšno belo vodo natočimo v kozarec. Že po nekaj sekundah opazimo, da se mehurčki zraka dvigujejo proti gladini. Če kozarec prislonimo k ušesu, zaslišimo rahlo šumenje. Voda se po cca 10 sekundah popolnoma zbistri.

 



5. ZAKAJ JE VČASIH PITNA VODA RJAVA?

Po večjih popravilih okvar na omrežju za oskrbo s pitno vodo, se lahko zgodi, da iz pip včasih priteče rjava voda, kar je posledica usedlin (oblog) na ceveh, ki se ob odpiranju zasunov premešajo in potujejo po ceveh. Vodo očistimo z izpuščanjem na iztočnih mestih - blatnikih.

Rdečkasto-rjave sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka pa nastanejo zaradi prisotnosti mangana in železa v pitni vodi. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki. Ob prisotnosti kisika preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin. Za zdravje nista škodljiva, vendar v večjih koncentracijah zaradi vizualnega učinka nista zaželena.

 



6. ZAKAJ SO V PITNI VODI USEDLINE PESKA IN VODNEGA KAMNA?

Raztopljene snovi, ki so v vodi, se zaradi sprememb tlakov in drugih vplivov izločajo kot vodni kamen in se vežejo na stene cevovodov. Količina je odvisna od vode in materiala, iz katerega je izdelana vodovodna cev. Pri naglih nihanjih pritiska v ceveh se te obloge lahko odluščijo in nato potujejo po ceveh z vodo do uporabnikov. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na najnižjih mestih vodovodnega omrežja izdelani izpusti - blatniki.
Izpiranje je mogoče tudi na nadzemnih in podzemnih hidrantih. Pri manjših internih omrežjih oz. hišnih priključkih pa lahko nečistoče odstranjujemo preko lovilcev nesnage, ki jih vgrajujemo pred vsakim vodomerom v vodomernem jašku.

 



7. KAKO SE KONTROLIRA KAKOVOST PITNE VODE?

OKP Rogaška Slatina d.o.o. javno podjetje za komunalne storitve iz Rogaške Slatine, kot upravljavec na področju občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, skrbi za redno in kvalitetno oskrbo prebivalstva in gospodarstva s pitno vodo.
V upravljanju imamo preko 1.000 km cevovodov in preko 190 vodnih objektov, to so zajetja, črpališča, vodohrani in vodarne.  Z vodo oskrbujemo preko 13.000 gospodinjstev in preko 40.000 prebivalcev. 
Ker se zavedamo odgovornosti preskrbe prebivalstva s kvalitetno pitno vodo in to brez prekinitev, smo v podjetju organizirani tako, da lahko to zagotavljamo. V podjetju imamo vpeljan standard ISO 9001 in ISO 14001, na vodooskrbi pa sistem preventivnega obvladanja in zagotavljanja kvalitete živil HACCP. Skladno s tem skrbimo za redno vzdrževanje objektov in cevovodov, poleg tega tudi redno, po programu kontroliramo kvaliteto pitne vode z izvajanjem rednega monitoringa.

Poleg monitoringa upravljavec preverja kakovost vode tudi z notranjim nadzorom. Za komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o., redne preglede o ustreznosti pitne vode v skladu z navedenim pravilnikom opravlja NLZOH – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Rezultati mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav vzorcev pitne vode kažejo, da je pitna voda iz vseh vodovodnih sistemov v upravljanju OKP Rogaška Slatina d.o.o. zdravstveno ustrezna.
Vse analize, letna poročila in strokovna mnenja so na vpogled pri upravljavcu vodovoda. Letno poročilo, ki ga pripravi NLZOH, je objavljeno na naši spletni strani.

 



8. KAKO ZAŠČITITI VODOMERE PRED ZMRZALJO?

Zaradi zime in posledično zelo nizkih temperatur priporočamo vsem uporabnikom pitne vode, da pregledajo okolje, v katerem je vgrajen vodomer. Zaradi zmrzali, ki je najpogostejši krivec, da se vodomer pokvari - poči, ga je potrebno zaščititi pred temi vremenskimi dejavniki. Upravljavec vodovoda ne prevzema odgovornosti nad vodomeri, saj so le-ti v lasti uporabnikov, zato morajo sami uporabniki poskrbeti za preventivno zaščito, to je toplotno izolacijo vodomerov oz. vodomernih jaškov. To je še posebno pomembno v počitniških hišah oz. ob daljši odsotnosti - počitnicah.
Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomernim jaškom, ki mora imeti izoliran pokrov in dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Na ta način preprečimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškodbam vodomera in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalen pretok vode. V primeru, ko se objekt (vikendi, vinske kleti, ipd.) v času zimskih mesecev ne uporablja, je potrebno ventil za vodo zapreti, iz sistema pa izpustiti vso vodo, da ne bi prišlo do poškodb interne napeljave.
Pri tem moramo opozoriti, da je potrebno v primeru dolgotrajnih zunanjih temperatur izpod - 10ºC (več kot tri dni) poskrbeti, da bo pretok skozi vodomerno uro vsakodneven. V nasprotnem primeru je potrebno jašek dodatno izolirati z izolacijskimi materiali (stiropor, steklena volna ipd.).

V skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo je za vse notranje instalacije za glavnim vodomerom, vključno z jaškom ali nišo za vodomer, odgovoren uporabnik.

Poškodovani vodomer lahko zamenja izključno upravljavec vodovodnega sistema. Lastniki oz. uporabniki NE SMEJO sami izvesti demontaže vgrajenega vodomera.

V primeru zamrznitve je uporabnik dolžan plačati zamenjavo vodomera
, če pa zaradi zamrznitve pride še do iztekanja vode, pa tudi vso porabo vode.

 



9. V KATERIH PRIMERIH UPRAVLJAVEC PREKINE DOBAVO PITNE VODE
(51. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo)

Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

  1. Če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v upravljanje s strani upravljavca;
  2. Če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda (lastna oskrba z vodo);
  3. Če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
  4. Če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče odstraniti;
  5. Če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu,…) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
  6. Če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
  7. Če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera;
  8. Če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja;
  9. Če uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo;
  10. Če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji predhodnega člena;
  11. Če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.

Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno ali trajno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve plača uporabnik po ceniku upravljavca.

 



10. PREKINITEV DOBAVE UPORABNIKOM ZARADI PREDVIDENIH ALI
NEPREDVIDENIH DEL UPRAVLJAVCA

(52. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo)

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj en dan pred prekinitvijo dobave vode. 

V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

 



11. KDAJ JE POTREBNO OBNOVITI VODOVODNI PRIKLJUČEK?

Vodovodni priključek je potrebno obnoviti, če:

  • dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodne oskrbe,
  • je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
  • je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda. 

Interventno vzdrževanje priključkov se izvede v primeru nepredvidljivih dogodkov (lomi in puščanje pitne vode na priključku in podobno). 
Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjih odstavkov tega člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom storitve oskrbe s pitno vodo. 

Redno kontrolo, vzdrževanje in zamenjavo vodomerov opravlja po prevzemu hišnega priključka upravljavec po predpisih Urada za meroslovje na stroške uporabnika.
Redno kontrolo, vzdrževanje in zamenjavo vodovodne cevi priključka opravlja upravljavec.
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri uporabniku ali okvare zaradi povratnega učinka tople vode, nepravilne odtalitve zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera bremeni uporabnika.
Uporabnik vode iz javnega vodovoda lahko od upravljavca zahteva kontrolo pravilnega delovanja vodomera, če meni, da vodomer nepravilno prikazuje porabo vode.
Kolikor se na podlagi kontrolnih meritev ugotovi, da je vodomer registriral porabo vode na škodo uporabnika, plača stroške meritev, pregleda in zamenjavo števca upravljavec. Uporabnik ima v takem primeru pravico do povračila stroškov preveč plačane vode.
Kolikor se na podlagi kontrolnih meritev ugotovi, da vodomer ni registriral porabo vode na škodo uporabnika, plača stroške meritev, pregleda in zamenjavo vodomera tisti, ki je meritve, pregled in zamenjavo zahteval.

 



12. PRIPOROČILA LASTNIKOM OBJEKTOV ZA VZDRŽEVANJE HIŠNEGA
VODOVODNEGA OMREŽJA

NIJZ – http://www.nijz.si/sl/priporocila-navodila-mnenja-za-pitno-vodo

 



13. NAVODILO O PREKUHAVANJU VODE

NIJZ - http://www.nijz.si/navodila-o-prekuhavanju-vode

 



14. ZAKAJ SE VODA DEZINFICIRA - KLORIRA

Poglavitni namen dezinfekcije pitne vode (med drugim se za dezinfekcijo pitne vode uporablja tudi kloriranje) je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v pitni vodi.
Pri dezinfekciji se del dezinfekcijskega sredstva porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi. Pomemben je kontaktni čas vode z dezinfekcijskim sredstvom, ki mora na primer pri dezinfekciji s plinskim klorom  trajati približno 30 minut. Po zaključku reakcije mora voda v vodovodnem omrežju obdržati nekaj preostanka, v primeru dezinfekcije s plinskim klorom reziduala klora. Prisotnost le – tega v vodi je pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da je pitna voda varna pred morebitno kontaminacijo.

 



15. KAKO OZIROMA KDAJ POPISUJEMO VODOMERE?

Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 100 m3 vode na mesec, se odčitavanje vodomera izvaja praviloma vsak mesec. Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 100 m3 pitne vode na mesec, se odčitavanje vodomerov izvaja na tri, šest mesecev oziroma letno, mesečna poraba v obdobju med popisoma pa se zaračunava v obliki akontacije, v višini povprečne porabe vode med zadnjima dvema popisoma.

Ob spremembi cene, vodomerov ne odčitavamo, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene oceni, na osnovi poprečne porabe v preteklem obdobju. 

V kolikor uporabniki ne želijo prejemati računov z obračunano povprečno porabo, lahko sami odčitajo svoj vodomer in nam do 3. v mesecu za pretekli mesec pisno posredujejo podatke preko portala komunala.info, na elektronski naslov This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. ali po pošti na naš naslov OKP Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina. V tem primeru bomo račun izstavili po dejanski porabi.

 



16. ZAKAJ SE UPORABNIKOM V VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTIH OBRAČUNAVA
ŠE RAZLIKA DO GLAVNEGA VODOMERA?


V novejših večstanovanjskih objektih imamo evidentirane glavne obračunske vodomere za celoten objekt in odštevalne ali sub vodomere, ki so nameščeni za beleženje porabe za posamezna stanovanja. 
Do razlik med porabljeno vodo med glavnim in odštevalnim vodomerom prihaja zaradi:

  • puščanja zaradi okvare internega vodovodnega omrežja,
  • porabe na iztočnih mestih, kjer niso nameščeni odštevalni vodomeri,
  • slabše občutljivosti in pomanjkljivosti delovanja pomožnih vodomerov, med katerimi so lahko nekateri blokirani,
  • manjše točnosti odštevalnih vodomerov, saj majhnih porab ne beležijo (puščanje kotličkov, kapljanje…),
  • puščanje na internem vodovodnem omrežju, ...

V skladu z drugo točko 27. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09 in 87/11 – upb, 85/13) se v primeru, ko prihaja do razlike pri porabi vode med glavno merilno napravo in individualnimi merilnimi napravami posameznih enot, nastala razlika deli sorazmerno glede na porabo posameznih enot.

 




17. ALI LAHKO UPORABNIKI V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH, KI SE OSKRBUJEJO
PREKO SKUPNEGA VODOMERA, PREJEMAJO SVOJE RAČUNE?


Uporabniki v večstanovanjskih objektih, ki se oskrbujejo preko skupnega vodomera, lahko prejmejo račune za posamezno enoto pod pogojem, da se s tem strinjajo vsi uporabniki. V ta namen se upravljavcu predloži seznam stanovanjskih enot s podatki o plačniku stroškov in številom oseb v posamezni stanovanjski enoti. Seznam morajo podpisati vsi uporabniki. Delitev porabe vode se izvaja v skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb (Ur.list RS, št.60/0987/1185/13) glede na število uporabnikov posamezne enote.

 



18. KAJ NAREDITI V PRIMERU PREKOMERNE PORABE, OZIROMA PRI PUŠČANJU
NA VODOVODNI NAPELJAVI?


V kolikor ugotovite, da vodomer beleži porabo, ne da bi uporabljali vodo, pomeni, da vam voda nekje na internem vodovodnem omrežju izteka. Lahko je okvara na napeljavi, med vodomerom in objektom, voda lahko izteka iz WC kotlička, iz pokvarjene pipe, ...
V tem primeru je potrebno poiskati monterja vodovodnih naprav, da vam napako odpravi. Da bi se izognili povečani porabi, vam svetujemo, da do odprave napake zaprete ventil pri vodomeru. Posebno pozornost napeljavi je potrebno posvetiti v zimskem času, saj lahko zaradi nizkih temperatur ta zamrzne.

 




19. ZAKAJ PUŠČA VARNOSTNI VENTIL PRI VODNIH GRELCIH (BOJLERJIH)?


Voda se ob segrevanju razteza (2%), povratno varnostni ventil na bojlerju oz. ogrevalni napravi spušča vodo nazaj v instalacijo, vendar pa nepovratna loputa pri vodomeru ne dovoljuje povratnega toka vode. Rešitev je vgradnja raztezne sanitarne posode na interni instalaciji objekta.

 



20. KJE IN KAKO LAHKO VARČUJEMO Z VODO - KORISTNI NASVETI


KUHINJA

  • Pomivalni stroj uporabljajte samo ko bo poln posode.
  • Vodo, ki ste jo uporabili za spiranje zelenjave, sadja in mesa, lahko ponovno uporabite za zalivanje lončnic.
  • Ko boste čistili akvarij, uporabite vodo iz akvarija za zalivanje rož. Ta voda je namreč bogata z dušikom in fosforjem. Tako dobite brezplačno in poceni gnojilo.
  • Izberite en kozarec, iz katerega boste vsak dan pili vodo. Tako boste zmanjšali število umazanih kozarcev in število pranj v pomivalnem stroju.
  • Za tajanje zamrznjenih izdelkov ne uporabljajte tekoče vode iz pipe.
  • Poprimite za izvijač in popravite puščajočo pipo.
  • Naučite otroke, da bodo po vsaki uporabi tesno zapirali pipe.
  • Pri pranju posode na roke, napolnite korito z vodo in dodajte pralno sredstvo. Nato hitro sperite posodo pod počasnim curkom vode.
  • Hrano kuhajte v čim manjši količini vode. S tem ne boste samo prihranili vode, temveč tudi zadržali hranilne snovi.
  • Če vam kocka ledu po nesreči pade na tla, je ne vrzite v korito, temveč jo položite k lončnici, ki bo vodo vpila.
  • Kadar kupujete pomivalni stroj, bodite pozorni na porabo vode. Razlike med aparati so precejšnje.
  • Za hladne napitke postavite v hladilnik vrč vode. Ne pripravljajte si jih s tekočo vodo iz pipe, saj bo le tako sleherna kapljica prišla v vaš žejni želodec, ne pa v odtočni kanal.

KOPALNICA

  • Pralni stroj uporabljajte samo, ko bo poln perila.
  • Pri prhanju se porabi manj vode kot pri kopanju.
  • Pri kopanju v kadi uporabite minimalno možno količino vode in zaprite odtok še preden pričnete s točenjem vode.
  • Skrajšajte čas vsakodnevnega prhanja.
  • Poprimite za izvijač in popravite puščajočo pipo.
  • Naučite otroke, da bodo po vsaki uporabi tesno zapirali pipe.
  • Med umivanjem zob zaprite vodo in prihranite do 18 litrov vode na minuto. V štiričlanski družini boste tako prihranili 900 litrov vode na teden.
  • Zaprite vodo med britjem. Tako boste prihranili do 450 litrov vode na teden.
  • Zob in obraza si ne umivajte posebej, temveč to storite med prhanjem.
  • Med šamponiranjem zaprite vodo in prihranite do 250 litrov vode na teden.
  • Kadar kupujete pralni stroj, bodite pozorni na porabo vode. Razlike med aparati so precejšnje.

WC

  • Papirčke, robčke in podobno mečite v smeti in jih ne splakujte v WC školjki.
  • Z uporabo izplakovalnika s tipko za prekinitev boste porabili do 70% manj vode.

VRT, OKOLICA HIŠE, AVTO

  • Ne zalivajte trate preveč pogosto. Splošno velja, da se trata zaliva vsakih 5 do 7 dni poleti in na 10 do 14 dni pozimi. Padavine zadoščajo, da dva tedna ni potrebno zalivati trate.
  • Rastline zalivajte zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature najnižje in je najmanj vetra. Takrat je tudi izhlapevanje manjše.
  • Vrt zalivajte z deževnico iz soda.
  • Z izboljšavo tal lahko podaljšate čas, ki ga rastline preživijo brez zalivanja. V tla dodajte kompost ali zrel gnoj, ki bo izboljšal strukturo tal in povečal sposobnost zadrževanja vode. Vedno dodajte kompost tudi v sadilne jame. Med rastlinami nasujte zastirko, ki bo zmanjšala odparevanje vode iz površine tal.
  • Ob žlebovih si napravite zbiralnike deževnice.
  • S pravilnim zalivanjem rastlin lahko zmanjšate količino vode, ki je potrebna, da rastline preživijo poletno sušo. Zalivajte posamezne rastline. Pri zalivanju celotne grede s pršilko bodo izgube vode, zaradi odparevanja iz površine tal precej večje. Ob rastline lahko namestite v tla plastične lončke ali plastične steklenice. Rastline zalivate skoznje in tako zagotovite, da bo voda prišla direktno do korenin. Zalivajte raje dalj časa in manj pogosto. S tem boste spodbudili rastline k razvoju globokih korenin, ki bodo omogočale rastlini črpanje vode iz večje globine kot le iz površinskih plasti tal. Ob suši in pomanjkanju vode lahko zalivate manjše del vrta, ki jih zalijemo bolje.

Zalivajte po prednostni lestvici:

  1. drevesa postajajo s starostjo vedno vrednejša in težje nadomestljiva. Odraslih dreves seveda ni potrebno zalivati, mlada drevesa pa lahko ob hudi suši odmrejo.
  2. Grmovnice so druge po pomembnosti, saj navadno omejujejo vrt in mu dajejo strukturo.
  3. Trajnice nas ob njihovi izgubi precej stanejo.
  4. Enoletnice v primerjavi s trajnicami potrebujejo več vode, hkrati pa so sorazmerno poceni, kar pomeni, da jih ob močni suši in pomanjkanju vode žrtvujemo v korist drugih rastlin.

 



21. 10 NASVETOV, KAKO VARČEVATI Z VODO

Gospodinjstva vodo uporabljamo za pitje, kuhanje, umivanje, pranje, pomivanje, čiščenje in zalivanje. Pri vseh naštetih opravilih je možno porabiti manj vode. Potrebno je le vedeti, kako oziroma na kakšen način je možno varčevanje z vodo.

Za vas smo pripravili 10 enostavnih nasvetov:

  1. Verjetno vsem znan nasvet je zapiranje pipe med ščetkanjem zob. S tem lahko pri posameznem ščetkanju privarčujete kar do 20 litrov vode.

  2. Namesto kopeli, za katero bi porabili približno 250 litrov vode, se raje odločite za prhanje. Le-to naj bo hitro, saj boste v petih minutah v povprečju porabili 140 litrov vode. Odlična rešitev je tudi namestitev glavice za prho z nizkim pretokom. Tako ne boste varčevali le z vodo, temveč tudi z energijo za gretje vode.

  3. Privarčujete lahko tudi z rednim pregledovanjem hišne vodovodne napeljave. Če opazite, da voda izteka iz pipe ali wc kotlička, nemudoma ukrepajte.

  4. Če je možno, si privoščite sodoben pomivalni stroj s posebnim sistemom za varčevanje z vodo. Tako boste porabili kar do štirikrat manj vode kot pri ročnem pomivanju pod tekočo vodo.

  5. Posodo v pomivalnem stroju pomijte, ko je stroj poln. Enako velja za pranje perila – oblačila operite, ko je pralni stroj poln.

  6. Za splakovanje sanitarij in zalivanje uporabljajte deževnico. Zanimiv je podatek, da z vsakim splakovanjem porabimo okoli 9 litrov vode.

  7. Robčkov, papirčkov, vatiranih palčk, kavne usedline, embalaže, zdravil in podobnega ne splakujte v WC školjki. S tem boste dosegli manjšo porabo vode ter normalno delovanje greznice.

  8. Ko boste za pripravo kosila potrebovali vodo, uporabite primerno veliko posodo. Kuhanje 100 g riža v velikem loncu, polnem vode, vsekakor ni prijazno do okolja.

  9. Vodo, ki ste jo potrebovali za spiranje zelenjave ali sadja, uporabite za zalivanje rož. Enako lahko naredite z dušikom in fosforjem bogato vodo iz akvarija.

  10. Vrt zalivajte proti večeru ali zgodaj zjutraj, saj je izhlapevanje vode takrat najmanjše. Ob žlebove postavite zbiralnike deževnice. Namesto celotne grede zalivajte posamezne rastline.

Kako varčevati z vodo, naučite tudi vaše najmlajše. Naj se okoljska ozaveščenost prenaša iz roda v rod. Naj varčevanje z vodo izboljša kakovost našega življenja in življenja naših zanamcev.