Prijava napak pri vodooskrbi

Dežurni Rogaška Slatina
(za področje občin Poljčane, Rogatec in Rogaška Slatina)
GSM 031 532 094

Dežurni Mestinje
(za področje občin Bistrica ob Sotli, Kozje,
Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah)
GSM 031 362 539

Obrazci in vloge (PDF)
OB 01 Vloga za izdajo projektnih in drugih pogojev
   
OB 02 Zahteva za izdajo mnenja
   
OB 03 Vloga za priključitev objekta na javno infrastrukturo JVO in JKO
   
OB 03-1 Vloga za izdajo soglasja - priključitev objekta na malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali nepretočno greznico.
   
OB 04 Obrazec za obračun komunalnih storitev
   
OB 05 Obrazec za obračun komunalnih storitev gospodarstvo
   
OB 06 Zahtevek za spremembo podatkov o lastniku oziroma plačniku
   
OB 07 Obrazec za reklamacijo
   
OB 08 Obrazec za spremembo števila oseb
   
OB 09 Soglasje za direktno obremenitev
   
OB 10 Obrazec za izvedbo odklopa vodomera
   
OB 11 Naročilo odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
   
OB 12 Naročilo za ročni prenos zabojnika
   
OB 13 Sporočanje stanja vodomera
   
OB 14 Vloga za oprostitev izvajanja storitve praznjenja blata greznic in MKČN
   
OB 14-A Obrazec o količini blata iz greznic in MKČN
   
OB 16 Obrazec izjava o namembnosti in kvadraturi objekta
   
OB 17 Obrazec izjava za obrnjeno davčno obveznost
   
OB 18 Vloga za oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za vode nastale pri opravljanju kmetijske dejavnosti
   
OB 19-1 Obvestilo o začetku obratovanja male komunalne čistilne naprave
   
OB 19-2 Prijava nepretočne greznice
   
OB 19-3 Poročilo o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE
   
OB 20 Vloga za izdajo e-računa za komunalne storitve
   


Spletni obrazci
 
VZDRŽEVALNINA S ŠTEVNINO

S 01.05.2008 smo pričeli z obračunavanjem vzdrževalnine vodovodnih priključkov. Vzdrževalnina se obračunava skupaj s števnino. Ceno je na podlagi 5. točke 27. člena Statuta OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. po predhodni obravnavi in predlogu nadzornega sveta podjetja potrdila skupščina podjetja OKP Rogaška Slatina d.o.o. V nadaljevanju je kratka obrazložitev in zakonska podlaga za obračunavanje.

 

 

 

SPLOŠNO
Na podlagi  22. in 24 .člena  Pravilnika o oskrbi s pitno vodo  (  Uradni list RS, štev.  35/06 ) in Odlokov o oskrbi s pitno vodo sprejetih v letu 2007 na območju občin UE Šmerje pri Jelšah mora  upravljalec  javnega vodovoda  v okviru storitev javne službe na celotnem  oskrbovalnem območju  med drugim tudi zagotoviti  vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod.
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom  in napravo za merjenje porabljene  pitne vode pri porabniku pitne vode.  Priključek stavbe  na javni vodovod  je v lasti lastnika stavbe.
Upravljalec  javnega vodovoda mora vzdrževati  priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik  stavbe pa mora preverjanje  izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe  na sekundarni  vodovod   ter njegovo vzdrževanje  dopustiti in storjene storitve javne  službe  plačati v skladu  s tarifo storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

VZDRŽEVALNINA PRIKLJUČKA S ŠTEVNINO
V tarifi pa je zajeta zamenjava vodomerov v skladu z zakonom o merilih, ki se vrši vsakih pet let z nadgradnjo in možnostjo daljinskega odčitavanja na celotnem območju, ki je v upravljanju OKP.
Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda. Vodomer je vgrajen v jaške ali tipizirane niše v objektu ali izven objekta. V večstanovanjskih hišah morajo biti vodomeri vgrajeni v skupnem lahko dostopnem jašku, pomožnosti ločeno za vsako stanovanjsko enoto.


Vodomer je v lasti uporabnika. Redna menjava vodomerov se vrši v skladu z veljavnimi predpisi,ki zahtevajo menjavo in pregled  vsakih 5 let.
Pri redni menjavi vodomera se zamenja star vodomer, ventil pred in za vodomerom in ostali elementi priključka v jašku v kolikor je to potrebno. Pri zamenjavi vodomera se s stranko zapiše obrazec o zamenjavi vodomera, kadar pa se vodomer zamenja brez navzočnost stranke se ji pošlje obvestilo o možnosti ogleda na našem skladišču do 14 dni po menjavi.
Pri rednih menjavah vodomerov se letos planira pregled priključka oz. ugotavljanje njegovega stanja. V času petih let se bi tako izvedla kontrola vseh priključkov in možnost izdelave natančnega plana za prihodnje obdobje.

Vodovodni priključek
, ki zajema priključno garnituro, vezno cev in vodomer ni del javnega omrežja in je v lasti uporabnika. Njegovo vzdrževanje ni zajeto v ceni vodarine, katere višino potrjuje Vlada Republike Slovenije.
Vzdrževalnina priključka vključuje stroške menjave in popravila vodomera, popravilo okvar na priključku in obnove priključka po izteku njegove življenjske dobe. Vsi ti stroški nastajajo neodvisno od porabljene količine pitne vode in so odvisni le od velikosti priključka.
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti, če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov ali v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.

Priključna cev mora biti iz zdravstveno ustreznega materiala in dimenzij, ki ustrezajo potrebnemu pretoku vode. Cestna kapa priključnega ventila mora biti stalno vidna in dostopna. Za dostopnost in vidnost mesta je odgovoren uporabnik.
Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves in podobno. Ravno tako ni dovoljen dodatni nasip oz. dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje in s tem zmanjševanje globine priključka.
Kadar se ugotovi, da je priključek dotrajan se izvede zamenjava v celoti oz. dotrajanega dela. V kolikor se vodomer nahaja v objektu se le ta prestavi v zunanji jašek, saj nam to omogoča odčitavanje in zamenjavo vodomerov ne glede na prisotnost uporabnika.
V okviru rednih popisov in zamenjave vodomerov ugotavljamo neustrezno stanje vodovodnih priključkov, kar je v veliki meri posledica prevzemov celotnih vodovodnih sistemov v preteklih letih, ki so bili izvedeni v lastni režiji takratnih lokalnih skupnosti in ne dosegajo več današnjih standardov.

Posledica slabo vzdrževanih priključkov je prav tako velik delež izgub ravno na teh odsekih, kar posledično ogroža tudi same objekte, saj gre v veliki meri za iztok v neposredi bližini objektov. Potrebno je zagotoviti namenska sredstva za obnovo in vzdrževanje vseh vodovodnih priključkov, ki se bodo vodila na posebnem kontu. Na ta način bi se zadeva uredila v skladu z sprejetimi odloki o oskrbi s pitno vodo in pa na način, kot je urejen v komunalnih podjetjih, ki oskrbujejo sosednje občine. Prav tako je na ta način zadeva urejena na nivoju države, saj to zahteva operativni program oskrbe s pitno vodo in pa pravilnik o oskrbi s pitno vodo.