ARHIV OBVESTIL

OBVESTILA UPORABNIKOM - INDIVIDUALNE HIŠE
AVGUST 2019

 

OBVESTILO O DELOVNEM ČASU V PETEK, 16.08.2019

V PETEK, 16. AVGUSTA 2019 OKP Rogaška Slatina d.o.o. NE POSLUJE.  Mestna blagajna bo ZAPRTA.

DEŽURNE SLUŽBE:

  • OSKRBA S PITNO VODO
    na številki 031 532 094 - za območje občin Rogaška Slatina, Rogatec in Poljčane,
    na številki 031 362 539 – za območje občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli;
  • KANALIZACIJA, GREZNICE, ČISTILNE NAPRAVE - na številki 031 365 030

ODVOZ ODPADKOV in ZBIRNI CENTER TUNCOVEC

  • Odvoz odpadkov se na praznični dan v ČETRTEK 15.08.2019 ne bo izvajal. Vsi odvozi se zaradi tega prestavijo za en dan (odvozi 15.8. na 16.8. in tako do konca tedna do vključno sobote 17.8.2019).

 

IZPIRANJE INTERNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA PO
DALJŠI ODSOTNOSTI Z DOMA

Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati.

Priporočila za redno in pravilno vzdrževanje internega hišnega vodovodnega omrežja:

  • voda na vsaki pipi, naj vsak dan pred prvo uporabo, teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali,
  • vsaj enkrat na 14 dni je potrebno na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke; čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna,
  • na mestih, kjer voda zastaja, je potrebno tedensko izvajati izpiranje do stabilizacije temperature vode na pipi.

Posebej je redno in pravilno vzdrževanje pomembno v času visokih poletnih temperatur, predvsem po daljši odsotnosti z doma.

  • Voda je živilo in pokvarljivo blago. Če živilo dalj časa neuporabljeno stoji v shrambi ali hladilniku, ga zavržemo. Tudi voda v hišnem omrežju ni v sterilnem okolju, zato njena uporaba, če se zadržuje dlje časa, ni priporočljiva. Da bo preskrba z vodo res varna, moramo po daljši odsotnosti hišno vodovodno omrežje dobro sprati. Strokovnjaki priporočajo, da vodo spirate s turbulentnim tokom vsaj 15 minut. Turbulentni tok povzročite z zaporednim, bolj ali manj hitrim zapiranjem in odpiranjem pipe. Preverite pa tudi stanje mrežic, jih očistite in po potrebi zamenjajte.
  • Če v prvih curkih priteče obarvana voda, po spiranju pa obarvanost izgine, naj vas ne skrbi. Obarvanost vode je občasen pojav, ki se mu je težko povsem izogniti. Vzrok je v uporabi nekakovostnih materialov v hišnem vodovodnem omrežju, ki rjavijo. Po popravilih na javnem ali hišnem omrežju pa je obarvanost tudi posledica usedlin na vodovodni mreži.
  • V poletnem času je temperatura vode v hišnem vodovodnem omrežju za nekaj stopinj višja, kot v hladnejšem obdobju leta. Tudi pred prvo jutranjo uporabo ali v času dneva po daljši prekinitvi priporočamo, da vodo spiramo toliko časa, da se njena temperatura ustali.
  • Pustiti vodo teči je žal v nasprotju z varčevanjem z vodo, ki ga spodbujamo. Skrb za zdravje ima namreč mesto pred varčevanjem. Na količino vode, ki odteče v prazno, je možno vplivati že pred izgradnjo objektov z uporabo kakovostnih materialov, s pravilnim projektiranjem, ki naj z načrtovanjem poti vode v hišnem vodovodnem omrežju prepreči predolgo zadrževanje vode v njem, ter s strokovno izvedbo. »Nepotrebni« potrošnji vode pa se kljub vsemu ni mogoče povsem izogniti.

Podrobnejša priporočila in navodila lahko najdete na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja http://www.ivz.si.
V primeru morebitnih težav pri izvajanju izpiranja vašega omrežja nas lahko pokličete na telefonsko številko 03/8121404, izven delovnega časa pa na dežurno številko 031-362-539 (za območje občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli) oziroma na številko 031-532-094 (za območje občin Rogaška Slatina, Rogatec in Poljčane).

 

LOČENO ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV
(ne velja za občini Poljčane in Slovenska Bistrica)

S 1. julijem 2011 je pričela veljati Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010). Uredba prepoveduje mešanje biološko razgradljivih odpadkov z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi frakcijami. Z uvedbo ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, je le-te prepovedano odlagati v zelen zabojnik.
Izvajalec javne službe ima pravico do izvajanja sortirne analize na terenu (fizičen pregled vsebine zabojnika oziroma vreče) z namenom ugotavljanja prisotnosti biološko razgradljivih odpadkov med mešanimi odpadki (odloki o ravnanju s komunalnimi odpadki občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah). Kršitelji bodo sankcionirani skladno z veljavno zakonodajo.
Stanovalci v individualnih objektih so dolžni biološko razgradljive odpadke kompostirati v lastnem vrtnem kompostniku. V kolikor pa postavitev vrtnega kompostnika ni možna, je vključitev v sistem ločenega zbiranja in odvoza biološko razgradljivih odpadkov obvezna.
V nadaljevanju so kratka navodila za kompostiranje na vrtu in navodila, kaj sodi in kaj ne v rjav zabojnik. Več o tem lahko preberete na naši spletni strani www.okp.si.

Kako kompostiramo ?

Prostor:

Za kompostiranje zadostuje že od dva do tri kubične metre velika prostornina na vrtu ali zelenici, ki naj stoji v polsenci, prav tako pa naj bo zaščitena pred vetrom.

Koraki kompostiranja:

  • Na dno izbranega prostora naložimo do 15 centimetrov plast grobega materiala, kot so razrezan les, listje, slama. S tem se doseže prezračevanje komposta in prepreči, da bi se kup od spodaj močil.
  • Na to površino potem odlagamo mešanico organskih odpadkov in tvorimo obliko kupa, ki ga moramo zavarovati pred dežjem.
  • V kompostnem kupu se bo začel odvijati proces trohnenja.

Prezračevanje:

Da bo proces trohnenja potekal pravilno, moramo poskrbeti za zadostno vlago in prezračevanje. Kompostni kup prezračujemo tako, da po treh ali štirih tednih material v kupu preobrnemo. Na ta način prezračimo in razrahljamo notranjo vsebino kupa ter prenesemo zunanje plasti kupa v notranjost, kjer je proces trohnenja najmočnejši.

Vlaga:

Mikoroorganizmi, ki razgrajujejo organske odpadke, potrebujejo za svoje delovanje poleg zraka tudi primerno vlago. Kompostni kup se zato ne sme presušiti, prav tako pa ne sme biti prepojen z vodo, torej ga moramo pravilno močiti. Kompost mora biti tako vlažen, kot je vlažna goba, ki smo ji iztisnili vodo. Če dlje časa sije sonce, je kompost treba zaliti, če dlje časa dežuje, ga je treba pokriti. Premajhna vlažnost upočasnjuje proces kompostiranja, zaradi previsoke vlažnosti pa kompost gnije.

Nasveti:

Preveč sveže pokošene trave v kompost prinese preveč vlage, zato travo najprej delno posušite. Občasno zvišanje temperature in s tem uničenje klic in razmnožitev mikroorganizmov lahko dosežete tako, da kompostu dodate svežo zeleno maso.
Sveže kompostne zemlje ne podkopljite, raztrosite jo po zemlji in jo le rahlo zmešajte.

Zakaj je kompost koristen ?

Po šestih mesecih se lahko presejani kompost uporabi za lončnice in gredice. Grobi nepresejani kompost pa se lahko uporabi za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Lahko se ga tudi raztrese po površini ali pa plitvo zameša v zemljo.
Kompostnik za kompostiranje lahko kupite v specializiranih trgovinah.

Za vse, ki nimate možnosti kompostiranja in uporabljate rjav zabojnik dodajamo kratka navodila kaj sodi in kaj ne v rjav zabojnik.

POMEMBNO: Biološko razgradljive odpadke lahko v rjavi zabojnik dajete v razsutem stanju, v papirnatih vrečkah ali v biološko razgradljivih vrečkah iz škroba.

Biološko razgradljive odpadke je PREPOVEDANO oddajati v navadnih plastičnih vrečkah.

Kaj odlagamo v rjavi zabojnik ?

  • zelenjavne in sadne odpadke ter ostanke hrane (pokvarjeni prehrambni izdelki brez embalaže, kuhani netekoči ostanki hrane, jajčne lupine),
  • čajne in kavne usedline s filtrom,
  • papirne vrečke sadja in zelenjave, papirne robčke,
  • odmrle sobne rastline, staro zemljo lončnic, cvetje;
  • pokošeno travo, plevel, listje, rože, vrtne odpadke,
  • ostanke rož, stebla zelenjave in vso neuporabljeno zelenjavo.

V zabojnik za biološko razgradljive odpadke ni dovoljeno dajati: olja in maščob, kosti, cigaretnih ogorkov, živalskih iztrebkov, plenic in vložkov, kakršnekoli embalaže, kamenja, plastičnih vrečk, kovin in ostalih biološko NErazgradljivih odpadkov.

 

ZBIRAMO
LOČUJEMO
NARAVO VARUJEMO 


PDF Dokument