O Nas
Zemljevid
Galerija - čistilne naprave

Čistilna naprava
text text
texttext

Deponija Tuncovec
text text
texttext

Več slik ...

Galerija vodovod
   

15. oktober – SVETOVNI DAN HOJE
Gibanje je življenje, živimo ga skupaj!

Že od leta 1992 dalje vsako leto obeležimo svetovni dan hoje. Vse ključne epidemiološke študije o telesni dejavnosti Slovencev kažejo, da je nezadostna telesna dejavnost eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenjskega sloga (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).
Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki v sporočilih za doseganje večje koristi za zdravje priporoča:

  • pri odraslih izvajanje zmerne telesne/gibalne dejavnosti 30 minut/dan večino dni v tednu (skupaj vsaj 150 minut na teden);
  • pri otrocih in mladini vsaj 1 uro zmerne telesne/gibalne dejavnosti na dan.

 

V večini primerov to najlažje dosežemo z vsakodnevno hojo. Hoja je najbolj naravna in zato tudi zdrava oblika gibanja.

 

16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE
Preprečimo izgube hrane in nastajanje odpadne hrane. Za ljudi.
Za planet.

Slogan letošnjega svetovnega dneva hrane je Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) posvetila temi: Rastimo, negujmo, vzdržujmo. Skupaj.
    
Epidemija Covid-19 je pomembno zaznamovala leto 2020 in nas spomnila na to, da tudi hrane nimamo za samoumevno. Hrana je ne le nujna za naše preživetje, temveč je tudi del naše kulture in tradicije. (Vir: Prehrana.si)

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 skupaj proizvedenih okoli 140.000 ton odpadne hrane. Kar 52% odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva, 30 % gostinstvo in strežba, 10 % distribucija in trgovina z živili in 8 % proizvodnja hrane (pridelava in predelava).

 

 

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano, in sicer na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju.
Največji delež odpadne hrane nastaja v naših gospodinjstvih.
Posamezniki lahko prispevamo k zmanjševanju zavržkov hrane tako, da:

  • skrbno načrtujemo obroke,
  • se izobrazimo glede pravilnega poznavanja datumov na živilih (do kdaj je živilo uporabno – oznaki “Uporabiti do” in “Uporabno najmanj do”) in
  • pravilno shranjujemo živila.

Za bolj trajnostno prihodnost so nujne spremembe navad vsakega posameznika, saj lahko z na videz majhnimi dejanji zelo veliko pripomoremo k manj izgub in zmanjšanju količin odpadne hrane. (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)